Pred odhodom doma najprej poskrbiš za osebno urejenost, seveda. Pri tem upoštevaš elegantnost in ne paziš na uporabnost. Okej, gremo dalje. 15, 20 minut pred pričetkom predstave prideš po karto, ki si jo naročil po internetu, ziher je pač ziher, potem pa pričakuješ vabilo v prostor, kjer lahko na nivoju pričakaš kulturno dozo, spiješ pijačo ali dve (zato si pa dal tistih 20 evrov v denarnico). A na Zgodovini večnosti doživiš še zdaleč ne prijetno presenečenje. S karto, ki si jo dvignil 15, 20 minut pred pričetkom po zakonu ziher-je-ziher čakaš na mrazu, ki se (kot ime predstave) zdi brezkončen. Šele dodobra si oddahneš, ker so se hostese končno odločile spustiti obiskovalce v prostor dogajanja, glamurozno bivšo samostansko cerkev oz. momentalno galerijo Božidarja Jakca, nakar začneš preklinjati, ko moraš s 'ta-za-k-mašnimi-čevlji' stopati po zaledeneli poti do kraja D. Tolaži te misel na topel prostor, ki bo sledil. A glej no glej, tudi zrak v cerkvi nima dosti več stopinj od zraka zunaj. Premražen odet v nakvalitetnejšo jakno iz tvoje omare gledaš predstavo, ki je zasnovana odlično, izvedena pa več kot to. Z njo so poplačane vse tvoje omrzline.
Trikrat hura za mučenike.
V nasprotju s tabo pridejo Janezi 5 minut pred pričetkom predstave, njihov dress code so kavbojke in najkvantitetnejša jakna, v roki pa termovka ali čips (čips, ne kokice). Toplo ogrnjeni se ne zavedajo, da gledajo vrh umetnosti. in čeprav je ne razumejo, jih ta zabava, saj doma nimajo pametnejšega dela. Danes namreč del najljubše nadaljevanke, ki jo spremljajo po tv, odpade.
Je mraz kakšen boemski trik, ali zgolj malomarnost; pa ne da celo čista nesramnost???
p.s.: hvala Duletu za vabilo na Zgodovino večnosti.
