bil je nič. ne moremo ga definirat, lahko pa rečemo, da je zajeban. zaradi svoje zajebanosti je ustvaril nateg; metaforični in dobesedni (beri: svet in človeštvo). zajeb je še dandanes posredno prisoten v obiki posameznih dejanskih človeških izbrancih, ki vladajo nategu ljudi, vodijo že prenategnjen svet. šolski primer zajeba bi bil g. čeferin. mogoče bi ga imela za vzornika, če njegova zajebanost ne bi bila manjša od moje. ne, moj ego ni velik, samo zajeban.
že dolgo v moji glavi stoji prepričanje, da je veliki zajeb pri deljenju zajeba pri slovencih močno skoparil. temelji prepričanja so se začeli majati, ko smo v zloglasni nogometni tekmi slovenija-rusija nategnili ruse in posledično zajebali hrvate. a kaj ko so se temelji zopet pošteno utrdili ob prikradeni misli, da nam bodo predragi sosedi zajeb vrnili v večji obilki in nam odvzeli piranski zaliv. omeniti moram, da so slovenci ob tej slutnji, seveda, takoj sklicali referendum, brez ozira na to, da ima država denar le še virtualno.
med sivim nategom je tomažu humerju primanjkovalo belega zajeba za preplezanje rupalske stene, pahor pa je dobil kar dve kameli za vajo v zajebu, katerega mu več kot očitno primanjkuje. boško šrot bo še naprej nategoval pivovarno laško, samo z drugega stolčka.
bravo slovenija, predlagam da raje začnete posnemati zda, sedaj, ko ji vlada skorajšnji profesionalec v nategu, komercialni barack obama. yes, they can, no, we can't!
ja, vrnila sem se. tokrat v malo bolj kritičnem in abstraktnem slogu.
p.s.: del avtorskih pravic pri naslovu si pridružuje tudi stella f.
