RDEČA IN BELA

hrvaška sam. ž. (â) 1. država JV Evrope, ki na severu meji na Donavo, na vzhodu na Drino, na jugu na Jadransko morje, na zahodu pa njena meja ni določena: Republika Hrvaška 2. dežela, kjer dopustujejo Slovenci: grem na Hrvaško / Hrvaška je draga 3. nesojena članica evroatlantskih integracij: Slovenija je dala veto na vstop Hrvaške

da ne bo moj blog slučajno brez omembe hrvaške.

torej, včeraj ponoči sem na adri-i airways (let london-ljubljana) vzela v roke časopis Dnevnik (drugače imam raje Delo) z namenom da-vidimo-kaj-se-dogaja-v-sloveniji.
prebijanje skozi običajo sranje gospodarska kriza in recesija in delnice in borzno padanje se je končalo kje drugje kot pri-Hrvaški.

fascinira me njena popularnost: od buma o ureditvi meje smo sedaj prešli preko mnogih mimogrede scen na vstop hrvatov v nato in referendum-da-ali-ne, pa še z biatlonom imamo nekaj dela.
kaj nas tako vleče k opravljanju sosedov? kaj nas tako, hm, rajca? (oprostite za ponavljanje, beseda mi je res všeč.)

kaj je sploh posebnega pri sporu slovenci:hrvati? zakaj ta spor je? zaradi tistega nogometa, ko je dado pršo dal gol (v ljubljani!) in nas tako izločil iz kvalifikacij za evropsko prvenstvo? Dvomim. odgovor tiči globje.

vse se začenja v kuhinji. najdemo jo tako, da malo povohljamo. in kam nas pripelje nos? Mmmm, glej no glej, v parlament?

v stavbi imenovani parlament imajo veliko problemov. take in drugačne. nekaj jih je povezanih s hrvaško. te probleme so politiki solili, poprali...a na koncu so jih - razkuhali. najlažja rešitev iz godlje je bila moralna vojna, ali hujskanje naroda enega proti drugemu (z obeh strani, seveda!). zanetiti, v času medijev, je ni noben problem.

ljudje smo pač naivni, verjamemo preveč pa še informacij iz virov mnogi ne znajo sprejemat z glavo.

ker če bi jih, ne bi bili tako negativno nastrojeni proti hrvatom, ker narod ni ničesar kriv. krivi so slovenski in hrvaški posamezniki, tam, visoko gor, kjer sem bila jaz včeraj ob prebiranju njihovih izjav.

in tem high modelom bi povedala samo en stavek:
prenehajte izkoriščati joškota jorasa!

ADOLF HITLER

''WHAT THEN HAVE YOU TO GIVE TO THE PEOPLE AS A FAITH TO WHICH IT MIGHT CLING?''




Odločila sem se da bom prve besede na blogu namenila zloglasni zgodovinski osebnosti Adolfu Hitlerju. Naj se ve, da je bil (oz. je) nekaj posebnega.

Ne bom govorila kolk sranja je povzročil na svetu, ne bom pisala številk ljudi, ki so umirali v koncentracijskih taboriščih in ne bom omenjala da so bila njegova rasistična nagnjenja bolna.

Ne bom.

Govorila bom o njegovi MANIPULACIJI, ki me, mimogrede, rajca. Na muč.

Zavajanje ene buče, zavajanje grupe, zavajanje tisočglave množice.

Vse mu je šlo odlično od rok, oz. iz ust.

Imel je neverjetno moč, nezaustavljivo privlačnost. Imel je tisto, kar mora imeti veliki leader.

Hitler je bil rojen veliki leader.

Njegovi govori so - milo rečeno - neverjetni. Že pri prvem je povedal od kje prihaja, kje je in kam bo šel.

Ostali, ki so sledili so bili češnce na tortici.

Bazirani so bili na neintimnosti (zgodbica iz njegovega življenja je vedno ‚palila’), narodu (even if we are small, we are a force), načrtih (ki so bili res zelo in najbolj super) ter hvali (kdo pa nima rad komplimenta?).

vmesna: Upam, da ste opazili, da je imel Bush podoben način snovanja govorov.

Po vsej verjetnosti mi ni potrebno posebej poudarjat, da Hitlerja občudujem.

Če bi imela njegov pawr, bi si tudi jaz poskušala podjarmit svet, tudi jaz bi legalizirala lastno diktaturo in tudi jaz bi gospodarsko krizo obrnila v svoj prid.

Ampak tega pawrja nimam.

Zato: Svaka čast, Hitler, dokazal si, da lahko z pametjo in primernimi besedami dosežemo marsikaj.

In čeprav si naredil samomor, nikoli nisi zares umrl.

Je pa škoda, da živiš v bolj ali manj slabih dejanjih.


____________________________________________


p.s.: hvala Urošu za predlog za sliko.